HELPDESK Logo

Splošno znanje o EU

Kazalo vsebine

  1. Uvod o sredstvih EU
  2. Skladi kohezijske politike
  3. Posebni skladi
  4. Časovni okvir: od večletnega finančnega okvira do povračila stroškov
  5. Prednostne naloge za obdobje 2021-2027
  6. Načelo partnerstva
  7. Osredotočenost na ESRR
  8. Osredotočenost na ESS+
  9. Koristne povezave

Uvod o sredstvih EU

Programi financiranja Evropske unije se financirajo iz Večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in načrt za oživitev gospodarstva v Evropi (Naslednja generacija EU). Programe financiranja EU je mogoče razvrstiti tudi glede na vrsto upravljanja financiranja, in sicer na financiranje z deljenim upravljanjem (imenovano "skladi") ali financiranje, ki ga neposredno upravlja Evropska komisija.
Sklade skupaj upravljajo Evropska komisija in nacionalni ali regionalni organi; slednji se imenujejo organi upravljanja ali posredniška telesa. Skladi skupnega upravljanja predstavljajo približno 80 % proračuna EU in vključujejo sklade kohezijske politike (glej spodaj). Projekt Helpdesk se osredotoča predvsem na slednje, saj so za ponudnike socialnih storitev še posebej težko dostopni.

Sredstva za neposredno upravljanje upravlja Evropska komisija ali agencije EU. Ta sredstva vključujejo nepovratna sredstva, finančna jamstva, prenos sredstev, spremljanje dejavnosti, izbiro izvajalcev itd. Vsa sredstva in razpisi so na voljo na tej spletni strani platforma.

Skladi kohezijske politike

Več kot polovica sredstev EU se usmerja prek petih skladov kohezijske politike (ki so se včasih imenovali evropski strukturni in investicijski skladi - ESI), ki jih skupaj upravljajo Evropska komisija in države članice EU.
Skladi kohezijske politike so skladi z deljenim upravljanjem, za katere so države članice odgovorne za vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora ter izpolnjevanje zahtev predpisov EU. Evropska komisija ima nadzorno vlogo in preverja učinkovitost nacionalnih sistemov izvajanja.

Posebni skladi

V kohezijski politiki EU za obdobje 2021-2027 je določenih naslednjih pet ciljev politike, ki podpirajo rast, trajnost in vključenost.
  1. Konkurenčnejša in pametnejša Evropa
  2. Zelenejši, nizkoogljični prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo ogljika
  3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti
  4. Bolj socialna in vključujoča Evropa
  5. Evropa bližje državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst ozemelj.
Kohezijska politika se zagotavlja prek posebnih skladov. Ti skladi podpirajo naslednje prednostne naloge EU:
  • Spletna stran Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)vlagati v socialni in gospodarski razvoj vseh regij in mest EU ter zmanjšati razvojne razlike med regijami EU (predvsem prednostni nalogi 1 in 2)
  • Spletna stran Evropski socialni sklad plus (ESS+), za podporo delovnih mest ter ustvarjanje pravične in socialno vključujoče družbe v državah EU. (poudarek na prednostni nalogi 4)
  • Spletna stran Kohezijski sklad (CF)vlaganje v okolje in promet v manj uspešnih državah EU. (predvsem prednostni nalogi 2 in 3)
  • Spletna stran Sklad za pravičen prehod (JTF) je nov instrument kohezijske politike 2021-2027, namenjen podpori regijam, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. (namenski posebni cilji - člen 8 uredbe o JTF)
  • Spletna stran Programi Interreg imajo na voljo naslednja dva dodatna politična cilja: "Boljše upravljanje sodelovanja" ter "Varnejša in zanesljivejša Evropa".

Časovni okvir: od večletnega finančnega okvira do povračila stroškov

  1. Sprejetje večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027[1]dogovor o proračunu je prvi korak k odločitvi, kaj bo na voljo za kohezijsko politiko - 22.12.2020 - Pogajalski proces o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021-2027 in NextGenerationEU | Evropska komisija (europa.eu)
  2. Zakonodaja na področju kohezijske politike - določitev okvira in skupnih pravil za uporabo sredstev EU za deljeno upravljanje v tekočem programskem obdobju - 24.06.2021 - Zakonodaja kohezijske politike 2021-2027 - Regionalna politika - Evropska komisija (europa.eu)
  3. Sporazumi med Evropsko komisijo in posameznimi državami EU - v teku - Partnerski sporazumi o sredstvih EU za obdobje 2021-2027 | Evropska komisija (europa.eu)
  4. Odobritev posameznih operativnih programov - v teku Programi - Regionalna politika - Evropska komisija (europa.eu)
  5. Organi upravljanja objavijo razpis za zbiranje predlogov - preverite spletno stran različnih organov upravljanja - Organi upravljanja - Regionalna politika - Evropska komisija (europa.eu)
  6. Prijavitelji projektov začnejo oddajati svoje predloge.
  7. Vrednotenje projektov in izbor uspešnih vlog
  8. podpis sporazuma o dodelitvi sredstev (med OU in upravičencem) in začetek projekta
  9. Izvajanje projekta in pisanje poročil
  10. predložitev zahtevkov za povračilo in povračilo sredstev

[1] o katerih skupaj odločata Evropski svet in Evropski parlament na podlagi predloga Komisije

Prednostne naloge za obdobje 2021-2027

Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU, katere cilj je odzvati se na različne razvojne potrebe po vsej EU s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji. Kohezijska politika 2021-2027 temelji na dveh šest prednostnih nalog Evropske komisije, z Evropski zeleni dogovor in . evropski steber socialnih pravic. Kohezijska politika EU je za obdobje 2021-2027 določila pet ciljev politike: spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost podjetij, trajnostni razvoj in varstvo okolja. Zaradi poudarka na vključevanju so sredstva kohezijske politike pomembna za socialne storitve.

Načelo partnerstva

Spletna stran Evropski kodeks ravnanja o partnerstvu sprejeta za obdobje 2014-2020, se še naprej uporablja. To bi moralo omogočiti široko sodelovanje različnih zainteresiranih strani pri pripravi in spremljanju programov. V okviru ESS+, vse države članice morajo podpirati krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe tako, da temu namenijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+.. Države članice z ustreznimi priporočili za posamezne države morajo dodeliti vsaj 0,25%.

Osredotočenost na ESRR

ESRR naj bi pomagal odpraviti glavna regionalna neravnovesja v EU (glej Zemljevid EU upravičenosti kohezijske politike za obdobje 2021-2027). ESRR naj bi pomagal odpraviti glavna regionalna neravnovesja v Evropski uniji s podporo razvoju in strukturnemu prilagajanju regij, ki zaostajajo v razvoju, ter s preobrazbo industrijskih regij v zatonu.

ESRR ima dva glavna cilja:
  • Naložbe za rast in delovna mesta - namenjene krepitvi trga dela in regionalnih gospodarstev.
  • Evropsko teritorialno sodelovanje - cilj je okrepiti čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje v EU.
Vse regije in države članice bodo na podlagi svoje blaginje z mehanizmom, imenovanim "tematska koncentracija", podporo usmerile v konkurenčnejšo in pametnejšo Evropo (cilj politike 1) ter bolj zeleno, nizkoogljično prehodno gospodarstvo in odporno Evropo (cilj politike 2).
  • Vse regije in države članice bodo vsaj 30% svojih dodeljenih sredstev namenile cilju politike 2.
  • Razvitejše regije ali države članice bodo namenile vsaj 85% svojih dodeljenih sredstev cilju politike 1 in cilju politike 2;
  • Prehod regij ali držav članic vsaj 40% na cilj politike 1;
  • Manj razvite regije ali države članice vsaj 25% za cilj politike 1.

Osredotočenost na ESS+

ESS+ je glavni finančni instrument, s katerim Evropa vlaga v ljudi, krepi socialno kohezijo s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest in razvoja spretnosti ter podpira pravično in socialno vključujočo družbo. ESS+ prispeva k cilju politike 4: bolj socialna in vključujoča Evropa. ESS+ pomembno prispeva k politikam EU na področju zaposlovanja, sociale, izobraževanja in spretnosti, vključno s strukturnimi reformami na teh področjih.
V programskem obdobju 2021-2027 bo ESS+ vlagal v tri glavna področja:
  • zaposlovanje: povečati prilagodljivost delavcev s pomočjo pri pridobivanju novih znanj in spretnosti ter prilagodljivost podjetij s spodbujanjem novih načinov dela.
  • Izobraževanje in usposabljanje: Izboljšanje dostopa do zaposlitve, podpora mladim študentom pri prehodu v svet dela ali usposabljanje manj usposobljenih iskalcev zaposlitve za izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti.
  • socialno vključevanje: pomoč pri iskanju dela ljudem iz prikrajšanih skupin (npr. invalidom...). To prispeva h krepitvi "socialne vključenosti", saj ima zaposlitev ključno vlogo pri socialnem vključevanju in vsakdanjem življenju.
ESF+ je rezultat združitve naslednjih skladov:

Sredstva

Vrsta upravljanja

Kratek opis

Prejšnji Evropski socialni sklad (ESS)
pomaga podpirati delovna mesta, ljudem pomaga pri iskanju boljših delovnih mest in zagotavlja pravičnejše zaposlitvene možnosti za vse državljane EU.
Pobuda za zaposlovanje mladih (YEI)
Skupno upravljanje
Podpira mlade v regijah, kjer je brezposelnost višja od 25%
Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD)
podpira ukrepe držav EU za zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim.
Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI)
neposredno upravlja Komisija
spodbuja visoko raven kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja, zagotavlja ustrezno in dostojno socialno zaščito, se bori proti socialni izključenosti in revščini ter izboljšuje delovne pogoje.

Ta nova arhitektura naj bi zagotovila poenostavljen okvir za upravičence ter povečala učinek programov in projektov v socialnem sektorju. Poleg tega nova uredba vključuje poseben člen o povezavi med ESS+ in Listina o temeljnih pravicah[1]. Kar zadeva proračun, se je delež ESS+ v celotnem proračunu kohezijske politike povečal z 23% strukturnih skladov na 27%.

[1] Posebej pomembno za države, ki se spopadajo z vprašanji pravne države, delitve oblasti in človekovih pravic.

ESS+ bo prav tako podpiral države članice pri doseganju napredka pri uresničevanju ciljev EU za leto 2030 na področju delovnih mest, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine, ki jih je določil akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic. Vsaka država članica določi svoje prednostne naloge (in ustrezno dodelitev sredstev) na podlagi priporočila za posamezne države evropskega semestra.
Tematska osredotočenost:
  • Države članice morajo za spodbujanje socialne vključenosti nameniti vsaj 25% sredstev;
  • Države članice morajo prav tako nameniti vsaj 3% za boj proti materialnemu pomanjkanju;
  • Vsaj 12,5% sredstev ESS+ za podporo zaposlovanja mladih in oseb, ki niso vključene v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje (NEET) (samo tiste, ki jih zadevajo priporočila).
  • Vsaj 5% svojih sredstev ESS+ za reševanje revščine otrok (samo tisti, ki jih zadevajo priporočila).
  • Vsaj 0,25% njihovih sredstev ESS+ bi moralo biti namenjenih krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev in civilne družbe ter uveljavljanju socialnega dialoga (samo tisti, ki jih zadevajo priporočila).

Evropska komisija se posvetuje z Odbor ESS+ ki se osredotoča na vprašanja, pomembna za izvajanje programov ESS+. Odboru predseduje Komisija, sestavljajo pa ga trije predstavniki iz vsake države članice (en predstavnik vlade, vključno z vodjo misije ESS+, en predstavnik organizacij delavcev in en predstavnik organizacij delodajalcev) ter po en predstavnik iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in delodajalcev na ravni Unije.

Koristne povezave

Podpora HELPDESK

Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.

Financira Evropska unija. Vendar pa so izražena stališča in mnenja izključno avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki jih je odobril, zanje ne odgovarjata.

Podpora HELPDESK

Financira Evropska unija. Vendar pa so izražena stališča in mnenja izključno avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki jih je odobril, zanje ne odgovarjata.
Avtorske pravice ©2022 HELPDESK
Preskoči na vsebino