Sredstva za neposredno upravljanje upravlja Evropska komisija ali agencije EU. Ta sredstva vključujejo nepovratna sredstva, finančna jamstva, prenos sredstev, spremljanje dejavnosti, izbiro izvajalcev itd. Vsa sredstva in razpisi so na voljo na tej spletni strani platforma.
[1] o katerih skupaj odločata Evropski svet in Evropski parlament na podlagi predloga Komisije
Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU, katere cilj je odzvati se na različne razvojne potrebe po vsej EU s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji. Kohezijska politika 2021-2027 temelji na dveh šest prednostnih nalog Evropske komisije, z Evropski zeleni dogovor in . evropski steber socialnih pravic. Kohezijska politika EU je za obdobje 2021-2027 določila pet ciljev politike: spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost podjetij, trajnostni razvoj in varstvo okolja. Zaradi poudarka na vključevanju so sredstva kohezijske politike pomembna za socialne storitve.
Spletna stran Evropski kodeks ravnanja o partnerstvu sprejeta za obdobje 2014-2020, se še naprej uporablja. To bi moralo omogočiti široko sodelovanje različnih zainteresiranih strani pri pripravi in spremljanju programov. V okviru ESS+, vse države članice morajo podpirati krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe tako, da temu namenijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+.. Države članice z ustreznimi priporočili za posamezne države morajo dodeliti vsaj 0,25%.
ESRR naj bi pomagal odpraviti glavna regionalna neravnovesja v EU (glej Zemljevid EU upravičenosti kohezijske politike za obdobje 2021-2027). ESRR naj bi pomagal odpraviti glavna regionalna neravnovesja v Evropski uniji s podporo razvoju in strukturnemu prilagajanju regij, ki zaostajajo v razvoju, ter s preobrazbo industrijskih regij v zatonu.
Ta nova arhitektura naj bi zagotovila poenostavljen okvir za upravičence ter povečala učinek programov in projektov v socialnem sektorju. Poleg tega nova uredba vključuje poseben člen o povezavi med ESS+ in Listina o temeljnih pravicah[1]. Kar zadeva proračun, se je delež ESS+ v celotnem proračunu kohezijske politike povečal z 23% strukturnih skladov na 27%.
[1] Posebej pomembno za države, ki se spopadajo z vprašanji pravne države, delitve oblasti in človekovih pravic.
Evropska komisija se posvetuje z Odbor ESS+ ki se osredotoča na vprašanja, pomembna za izvajanje programov ESS+. Odboru predseduje Komisija, sestavljajo pa ga trije predstavniki iz vsake države članice (en predstavnik vlade, vključno z vodjo misije ESS+, en predstavnik organizacij delavcev in en predstavnik organizacij delodajalcev) ter po en predstavnik iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in delodajalcev na ravni Unije.
Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.