HELPDESK Logo

Center za podporo

SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM - SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM NA PODROČJU SOCIALNIH STORITEV V ZVEZI S SREDSTVI EU

Italija

Anketa

Sredstva, ki so Italiji na voljo za programsko obdobje 2021-2027, so opisana v Sporazum o partnerstvu 2021-2027. Za to sedemletno obdobje ima Italija na voljo 74.067.329.380 EUR iz ESRR, ESS+ in JTF, ki jim je treba dodati 987.290.803 EUR iz FEAMPA, kar skupaj znaša 75.054.620.183 EUR (42.697.750.649 EUR prispevka EU in 32.356.869.534 EUR nacionalnega prispevka), in sicer za 10 nacionalnih programov, 38 regionalnih programov in 4 programe avtonomnih pokrajin Bolzano in Trento.

K temu je treba dodati še sredstva evropskega teritorialnega sodelovanja: Italija sodeluje v 19 programih Interreg s skupnim proračunom 1 248 000 000 EUR. To je najvišji znesek v vseh prejšnjih programskih obdobjih.

Evropska in nacionalna sredstva strukturnih skladov za obdobje 2021-2027 so razdeljena na naslednji način:

  • Razvitejše regije: 23,882 milijarde EUR (Emilija-Romanja, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Lombardija, avtonomni pokrajini Trento in Bolzano, Piemont, Toskana, Dolina Aoste in Benečija);
  • Regije v prehodu: (Abruci, Marke in Umbrija);
  • Manj razvite regije: 46,575 milijarde evrov. (Bazilikata, Kalabrija, Kampanija, Molise, Apulija, Sardinija in Sicilija).

Glavni evropski strukturni skladi, ki podpirajo kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027, so:

  1. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)) katerega cilj je spodbujati gospodarsko rast in zaposlovanje v evropskih regijah ter odpraviti razlike in razvojna neravnovesja;
  2. Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki podpira države članice pri doseganju visoke in ustrezne stopnje zaposlenosti ter pravične in vključujoče socialne zaščite;
  3. Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo (ESPR), ki spodbuja trajnostno ribištvo in ribogojstvo, obnovo in ohranjanje vodnih bioloških virov, modro gospodarstvo na obalnih, otoških in celinskih območjih, podpira razvoj ribiških in ribogojskih skupnosti ter pomaga pri mednarodnem upravljanju varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov;
  4. Sklad za pravičen prehod (JTF), ki podpira območja, ki se soočajo z resnimi družbeno-gospodarskimi izzivi zaradi procesa prehoda na podnebno nevtralnost, ter želi regijam in ljudem omogočiti, da se soočijo z družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki, ki izhajajo iz tega prehoda.  
  5. Kohezijski sklad (KS), rezerviran za države, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je nižji od 90% povprečja EU, med katerimi ni Italije.

USTREZNI CILJI ZA IZVAJALCE SOCIALNIH STORITEV

Pandemija je prispevala k poslabšanju razmer več že tako ranljivih skupin prebivalstva. Najbolj pereči izzivi, zlasti na jugu, so: udeležba mladih in žensk na trgu dela; preprečevanje in boj proti zgodnji opustitvi šolanja; dvig ravni terciarnega izobraževanja; krepitev spretnosti, zlasti digitalnih, v celotnem življenjskem obdobju; boj proti revščini in socialni izključenosti, zlasti mladoletnikov; odpornost zdravstvenega sistema; krepitev kulture in turizma pri gospodarskem razvoju, vključevanju in socialnih inovacijah.

Za ponudnike socialnih storitev so posebej zanimivi ukrepi, ki spadajo pod CILJ 4 Sporazuma za bolj socialno in vključujočo Evropo, ki se osredotočajo na naslednje prednostne naloge:

  • Poklic;
  • izobraževanje in usposabljanje;
  • Vključevanje in socialna zaščita;
  • kultura in turizem.

Referenčni programi za doseganje teh ciljev so:

  • PN Šola in spretnosti;
  • NP Vključevanje in revščina;
  • PN Mladi, ženske in delo;
  • Kultura NP;
  • PN Metro plus in srednje velika mesta na jugu;
  • PN Enakost na področju zdravja.

Sredstva: ESRR, ESS+.

NACIONALNI PROGRAMI

Italijanski sporazum o partnerstvu predvideva vzpostavitev 10 nacionalnih programov, namenjenih izvajanju naslednjih področij:

  • Šola in spretnosti;
  • Raziskave, inovacije in konkurenčnost za zeleni in digitalni prehod;
  • Varnost za zakonitost;
  • Enakost na področju zdravja;
  • Vključevanje in boj proti revščini;
  • Mladi, ženske in delo;
  • Mesta Metro plus in srednje velika mesta na jugu;
  • Kultura;
  • Sposobnost kohezije;
  • Sklad za pravičen prehod.

25,575 milijarde evrov je rezerviranih za nacionalne programe med evropskim financiranjem in nacionalnim sofinanciranjem.

Večji del sredstev, 48,492 milijarde evrov, bo namenjen financiranju regionalnih programov, ki jih bodo spodbujale vse regije in avtonomne pokrajine.

Razčlenitev sredstev glede na nacionalne načrte in znesek, ki jim je bil dodeljen

PNSredstvaPodročje uporabeSKUPAJ (v milijonih EUR)*
Šola in znanjaESRR; ESS+Celotno nacionalno ozemlje3.781,0
Raziskave, inovacije in konkurenčnost za zeleni in digitalni prehodESRRManj razvite regije5.636,0
Varnost za zakonitostESRRManj razvite regije235,3
Enakost na področju zdravjaESRR; ESS+Manj razvite regije625,0
Vključevanje in boj proti revščiniESRR; ESS+Celotno nacionalno ozemlje4.079,9
Mladi, ženske in deloFSE+Celotno nacionalno ozemlje5.088,7
Metro Plus in srednje velika mesta na juguESRR; ESS+Velemesta in srednje velika mesta na jugu3.002,5
KulturaESRRManj razvite regije648,3
Sposobnost kohezijeESRR; ESS+Celotno nacionalno ozemlje1.267,4
Sklad za pravičen prehodJTFTaranto in Sulcis Iglesiente1.211,3

* Tabela vključuje prispevke EU in nacionalne prispevke. Tem je dodan prispevek PN FEAMPA

SREDSTVA, DODELJENA REGIJAM ZA IZVAJANJE NACIONALNIH NAČRTOV

REGIJA DODELJENI VIRI  (v milijonih EUR, deleži, vključno s prispevki EU in nacionalnimi prispevki) REGIJA DODELJENI VIRI(v milijonih EUR, deleži, vključno s prispevki EU in nacionalnimi prispevki)
Abruzzo 1.087,6 P.A. iz Bolzana 396,6
Bazilikata 983,0 P.A. iz Trenta 340,7
Kalabrija 3.173,1 Piedmont 2.812,4
Kampanija 6.973,1 Apulija 5.577,3
Emilija Romanja 2.048,4 Sardinija 2.325,1
Furlanija - Julijska krajina G. 738,6 Sicilija 7.374,5
Lazio 3.419,8 Toskana 2.312,5
Ligurija 1.087,5 Umbrija 813,4
Lombardija 3.507,4 Valle d'Aosta 174,0
Trg 881,8 Veneto 2.062,6
Molise 402,5 SKUPAJ 48.491,9

TEMATSKE KONCENTRACIJE

Da bi prispevale k doseganju glavnih ciljev strategije Unije, so države članice pozvane, naj finančno podporo usmerijo "v posege, ki prinašajo največjo dodano vrednost" pri uresničevanju te strategije.

Tematska koncentracija ESRR/CF: Italija se je odločila, da bo upoštevala tematsko koncentracijo na ravni regionalnih kategorij

Tematska koncentracija ESS+: ESS+ namenja posebno pozornost socialni vključenosti in mladim (tematska koncentracija 30% oziroma 15%, kot je razvidno iz spodnje tabele).

Država članica izpolnjuje zahteve glede tematske koncentracije   Odstotek Predvideni programi ESS+
Socialna vključenost 30,00%  NP Enakost na področju zdravja ESRR-ESF+, NP Vključevanje in boj proti revščini ESRR-ESF+, PR Abruzzo ESF+, PR Campania ESF+, PR Emilia-Romagna FSE+, PR Friuli-Venezia Giulia, ESF+, PR Lazio, ESF+, PR Ligurija ESF+, PR Lombardija FSE+, PR Marke FSE+, PR PA Bolzano FSE+, PR PA Trento FSE+, PR Piemont FSE+, PR Sardinija FSE+, PR Sicilija FSE+, PR Toskana FSE+
Podpora za revne 3,00% NP Vključevanje in boj proti revščini ESRR-ESF+
Podpora zaposlovanju mladih  15,00% NP Mladi, ženske in delo ESS+, PR Abruzzo FSE+, PR Kampanija FSE+, PR Emilija Romanja FSE+, PR Furlanija Venezia Giulia FSE+, PR Lazio FSE+, PR Liguria FSE+, PR Lombardija FSE+, PR Marke FSE+, PR Piemont FSE+, PR Sardinija FSE+, PR Sicilija FSE+, PR Toskana FSE+, PR Umbria FSE+, PR Valle d'Aosta FSE+, PR Veneto FSE+, PR Molise ESRR-ESF+, PR Apulija ESRR-FSE+, PR Kalabrija ESRR-ESF+, PR Bazilikata ESRR-ESF+
Podpora boju proti revščini infantilni 5,00% NP Šola in spretnosti ESRR-ESF+, NP Vključevanje e boj proti revščini ESRR-ESF+
Krepitev zmogljivosti strank socialne in nevladne organizacije 0,25% NP Šola in spretnosti ESRR-ESF+, NP Enakost v zdravje ESRR-ESF+, NP Vključenost in boj proti revščini ESRRSE+, NP Mladi, ženske in delo ESS+ PR Abruzzo FSE+, PR Campania FSE+, PR Emilia Romanja FSE+, PR Furlanija-Julijska krajina FSE+, PR Lacij FSE+, PR Ligurija FSE+, PR Lombardija FSE+, PR Marke FSE+, PR PA Bolzano FSE+, PR PA Trento FSE+, PR Piemont FSE+, PR Sardinija FSE+, PR Sicilija FSE+, PR Toskana FSE+, PR Umbrija FSE+, PR Valle d'Aosta ESF+, PR Veneto FSE+, PR Molise ESFSE+, PR Apulija ESRR-ESF+, PR Kalabrija ESRR-ESF+, PR Bazilikata ESRR-FSE+, PN Metro plus in srednje velika mesta na jugu ESRR-ESF+, NP Zmogljivost kohezije tehnične pomoči ESRR-ESF+
 

USKLAJEVANJE RAVNI UPRAVLJANJA

Na nacionalni ravni je sedež strateškega usklajevanja kohezijske politike še vedno potrjen v Odbor za spremljanje in spremljanje izvajanja programov (Odbor AP), že vzpostavljene v obdobju 2014-2020. Odboru AP predsedujejo Oddelek za kohezijsko politiko (ustanovljen v okviru predsedstva Sveta ministrov) kot nacionalni organ za usklajevanje skladov kohezijske politike, Agencija za teritorialno kohezijo (ACT) in Nacionalna agencija za aktivno politiko zaposlovanja (ANPAL).

Odbor sestavljajo organi za upravljanje programov, osrednje uprave, odgovorne za horizontalna načela, nacionalni organi, odgovorni za izpolnjevanje omogočitvenih pogojev, nacionalni organi za usklajevanje cilja evropskega teritorialnega sodelovanja ter medregionalno usklajevanje evropskega teritorialnega sodelovanja, institucionalno partnerstvo (vključno z UPI, ANCI in UNCEM) ter ekonomsko-socialne organizacije in organizacije, ki zastopajo civilno družbo, in sicer na podlagi meril, ki zagotavljajo popolno skladnost z evropskim kodeksom ravnanja za partnerstva. Na seje odbora so vabljeni pristojni generalni direktorati Evropske komisije.

Odbor PA ima svoje ozemeljske in tematske opredelitve glede na posebnosti območij ter sektorske in horizontalne teme, ki jih je treba obravnavati. Odbor je razdeljen na pododbori (pododbori za južno Italijo, spremljanje in nadzor ter Socialne pravice). Slednji, ki se nanaša na področja politike ESS Plus, bo zagotovil poseben ukrep spremljanja za usklajevanje ukrepov nacionalnih in regionalnih programov. in bo vsaj enkrat letno zagotovil informacije o razmejitvi in dopolnjevanju ESS Plus z drugimi skladi PA ali z drugimi skladi (kot so FAMI, EKSRP, PNRR).

Da bi zagotovili učinkovite mehanizme usklajevanja med kohezijsko politiko in PNRR ter v organski in enotni viziji sistematizirali ukrepe kohezijske politike s tistimi, ki jih podpira mehanizem za oživitev in odpornost, je treba v odboru ustanoviti posebno tehnično mizo, ki se bo sestajala vsaj dvakrat letno.

Evropska zakonodaja v programskem obdobju 2021-2027 potrjuje krepitev načela partnerstva, ki se je izvajalo že v programskem obdobju 2014-2020, za učinkovito in uspešno izvajanje sredstev. V ta namen je treba v celotnem programskem ciklu spodbujati čim večjo vključenost združenj in predstavnikov subjektov, na katere lahko vpliva uporaba sredstev kohezijske politike ali ki so nosilci znanja in podporni organi v postopkih odločanja o uporabi teh sredstev, da se zagotovita informirano sodelovanje in stalna razprava za izboljšanje priprave in izvajanja sporazuma in programov.

NOVOSTI IN POSEBEJ POMEMBNI VIDIKI ZA SOCIALNI SEKTOR.

Novost, ki vpliva na vse sektorje, ne le na socialnega, je poenostavitev tematskih ciljev (11 ciljev iz programskega obdobja 2014-2020 je postalo 5 splošnih strateških ciljev v programskem obdobju 2021-27): to je novost, ki državam omogoča večjo prožnost pri prenosu sredstev v okviru lastnih ukrepov in učinkovitejšo uporabo.

ESS+ je glavni finančni instrument za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, novost pa je, da vključuje različne programe iz programskega obdobja 2014-2020, zlasti Evropski socialni sklad (ESS), pobudo za zaposlovanje mladih (YEI), Evropski sklad za pomoč najbolj ogroženim (FEAD), program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter program EU za zdravje.

ESS+ namenja posebno pozornost socialni vključenosti in mladim (tematska koncentracija 30% oziroma 15%).

POBUDE ZA LAŽJI DOSTOP DO SREDSTEV EU

Enostavna Evropa →EVROPA NA ENOSTAVEN NAČIN

Stopnje → FASI.biz 

Center za storitve in prostovoljstvo → Infobandi CSVnet: razpisi in možnosti financiranja za prostovoljstvo in tretji sektor.

ODNOSI

Podpora HELPDESK

Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.

Financira Evropska unija. Vendar pa so izražena stališča in mnenja izključno avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki jih je odobril, zanje ne odgovarjata.

Podpora HELPDESK

Financira Evropska unija. Vendar pa so izražena stališča in mnenja izključno avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki jih je odobril, zanje ne odgovarjata.
Preskoči na vsebino