SL 
EN 
DE 
BG 
HR 
CS 
DA 
NL 
ET 
FI 
FR 
EL 
HU 
IT 
LV 
LT 
PL 
PT 
RO 
SK 
ES 
SV 
Center za podporo
SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM - SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM NA PODROČJU SOCIALNIH STORITEV V ZVEZI S SREDSTVI EU
Litva
1. Sporazum o partnerstvu med Evropsko komisijo in Litvo za obdobje 2021-2027
Po podatkih sporazum o partnerstvu Litvi je bilo dodeljenih 6,4 milijarde EUR. EUR sredstev kohezijske politike v obdobju 2021-2027. v naložbenem obdobju. Poleg tega namerava Litva z nacionalnimi sredstvi prispevati 1,7 milijarde evrov - skupna vrednost naložb EU tako znaša 8 milijard evrov. Sporazum o partnerstvu vključuje sredstva kohezijske politike: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad + (ESS+), Kohezijski sklad (KS), Sklad za pravičen prehod (SS), Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPR). Glavni cilji kohezijske politike EU za obdobje 2021-2027 so spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne konvergence s trajnostno konkurenčnostjo, raziskavami in inovacijami, digitalno preobrazbo, pa tudi izvajanje evropskega programa za zeleni dogovor in spodbujanje evropskega stebra socialnih pravic.
Ob upoštevanju programa litovske vlade in ciljev politike, določenih v uredbi EU o splošnih določbah, so naložbe v skladu s programom skladov EU za obdobje 2021-2027 usmerjene v naslednja glavna področja:
- inovacije in digitalizacija, sodelovanje med znanostjo in podjetji, komercializacija znanja;
- izobraževanje, razvoj spretnosti, usposobljena delovna sila, ki bo sposobna inovirati in se odzivati na spreminjajoče se potrebe, obenem pa se bo spoprijemala z izzivi socialne izključenosti;
- zelena preobrazba - spodbujanje obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti in krožnega gospodarstva;
- povečanje odpornosti zdravstvenih sistemov;
- napreden, varen in raznolik promet, vključno z izboljšanjem čezmejne, nacionalne in regionalne mobilnosti;
- trajnostni in celostni razvoj mest in regij, ki temelji na odločitvah določene regije o povečanju privlačnosti in gospodarskega potenciala, privabljanju naložb in izboljšanju kakovosti življenja.
Organ upravljanja 2021-2027 Ministrstvo za finance Republike Litve je odgovorno za izvajanje naložbenega programa sklada EU. Izvajalec računovodske funkcije je Centralna agencija za upravljanje projektov.
Investicijski programi skladov EU distribucija:
Razvojni ukrepi nacionalnega načrta za napredek (v nadaljnjem besedilu: NPP) za obdobje 2021-2030 se financirajo s sredstvi ESS+ in ESRR. NPP je bil pripravljen med izvajanjem državne strategije napredka "Strategija napredka Litve "Litva 2030". Namen NPP je opredeliti glavne spremembe, ki so namenjene državi v prihodnjem desetletju in zagotavljajo napredek na socialnem, gospodarskem, okoljskem in varnostnem področju, ter mobilizirati vire financiranja za izvajanje teh sprememb. NPP predvideva dolgoročne strateške cilje, cilje napredka in kvantitativne kazalnike za merjenje napredka s ciljnimi vrednostmi za leto 2030.
Uvod v ESRR in ESS+ 2021-2027
Sredstva ESS+ in ESRR se razdelijo med dve litovski regiji: glavno mesto ter osrednjo in zahodno Litvo (v nadaljnjem besedilu: VVL). Regionalne razlike med glavnim mestom in preostalo Litvo so še posebej očitne. V regiji glavnega mesta je bilo leta 2019 ustvarjenih 42% litovskega bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu - BDP), razlike pa so še posebej izrazite na področjih ustvarjanja in izvajanja inovacij, izboljšanja produktivnosti podjetij, zagotavljanja zdravstvenih storitev in dostopa do kakovostnega izobraževanja. Obstaja tudi precejšen digitalni razkorak. Z razdelitvijo Litve na regijo glavnega mesta, kjer BDP na prebivalca dosega 122% povprečja EU, in regijo VVL, kjer se BDP na prebivalca v okrožjih giblje od 46% do 84%, je cilj usmeriti več naložb v VVL, zmanjšati gospodarske in socialne neenakosti, zagotoviti izvajanje regionalne politike dolgoročni učinek ukrepov na enakomeren in trajnostni razvoj.
Izziv regije prestolnice je usmeriti akumulirane potenciale v povečanje napredka države, mednarodne konkurenčnosti in vključenosti v mednarodno vrednostno verigo, jih prenesti na VVL in zmanjšati notranje razlike regije prestolnice. Izziv regije VVL je zmanjšati družbene in gospodarske razlike ter vrzel v primerjavi z regijo glavnega mesta. Obe regiji se soočata s problemi socialne izključenosti, neenakosti in dostopa do kakovostnih javnih storitev.
ESRR
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) financira javni in zasebni sektor v vseh regijah EU, da bi zmanjšal gospodarske, socialne in ozemeljske razlike med regijami. Sredstva sklada podpirajo naložbe v okviru posebnih nacionalnih ali regionalnih programov.
Načrtuje se, da bo regiji glavnega mesta dodeljenih 478.201.667 EUR iz ESRR, regiji VVL pa 3.156.444.253 EUR. Litva več kot 25 odstotkov. ESRR bo namenil sredstva za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in njegovo preoblikovanje v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo (1. cilj politike), več kot 30 odstotkov. sredstev - za prehod na čisto energijo, zelene naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam (2. cilj politike), 8 odstotkov. in več bo namenjenih za razvoj mest (cilj politike 5).
ESS+
ESS+ je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi, zato se sredstva iz tega sklada uporabljajo za izvajanje politik EU na področju zaposlovanja, sociale, izobraževanja in spretnosti, vključno s strukturnimi reformami na teh področjih. Sklad je tudi eno glavnih orodij EU za socialno in gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19 in pomaga državam članicam pri reševanju izzivov, ki jih je povzročila pandemija. Sklad podpira zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva EU po krizi s spodbujanjem naložb v delovna mesta, znanja in spretnosti ter storitve.
Načrtuje se, da bo v Litvi 94 726 567 EUR iz ESS+ dodeljenih glavnemu mestu, 962 123 024 EUR pa regiji VVL. Več kot 25 odstotkov sredstev ESS+ bo namenjenih zmanjševanju socialne izključenosti(cilj politike 4), do 5 odstotkov za jamstva za otroke(cilj politike 4), najmanj 5 odstotkov za socialne inovacije.
2. Izbira ciljev politike in njihova kratka utemeljitev
ESRR
Sredstva ESRR so namenjena izvajanju naslednjih ciljev politike:
- Konkurenčnejša in naprednejša Evropa s spodbujanjem inovativnega in naprednega gospodarskega preoblikovanja ter regionalnih povezav IKT (cilj politike 1).
Utemeljitev cilja politike: Litvo pri preboju ovirajo trije temeljni izzivi širjenja inovacij: nizka inovacijska absorpcijska sposobnost malih in srednje velikih podjetij (zlasti v regijah); majhno število podjetij, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, in nizko razmerje med naložbami podjetij v raziskave in eksperimentalni razvoj (R&R) v primerjavi z BDP; nizka raven poslovnega in znanstvenega sodelovanja ter mednarodnosti (sodelovanje v mednarodnih projektih, mrežah). 2021-2027 bodo med izvajanjem 1. cilja politike programa sredstva ESRR vložena v ukrepe, ki spodbujajo preoblikovanje litovskega gospodarstva v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, njegovo konkurenčnost in digitalno povezljivost.
- bolj zeleno, nizkoogljično in brezogljično gospodarstvo v prehodu ter odporna Evropa s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mobilnosti v mestih (cilj politike 2).
Utemeljitev cilja politike: Litva je pripravila Nacionalni energetski in podnebni akcijski načrt. V skladu s Pariškim sporazumom iz leta 2015 se je Litva skupaj z drugimi državami sveta zavezala, da bo storila vse potrebno za zaustavitev podnebnih sprememb, da globalno segrevanje ne bi preseglo nevarne meje 2 stopinj. Ob upoštevanju težav na področju varstva okolja in energetike namerava Litva spodbujati prehod na čisto in pravično energijo, spodbujati zelene in modre naložbe, se prilagajati podnebnim spremembam, vlagati v preprečevanje tveganja za izredne podnebne dogodke in njegovo obvladovanje, spodbujati biotsko raznovrstnost, zeleno infrastrukturo v urbanem okolju in zmanjšati onesnaževanje, spodbujati prehod na krožno gospodarstvo in trajnostno rabo virov. Prav tako vlagajte v izboljšanje razpoložljivosti vode in spodbujanje trajnostnih vodnih virov.
- Bolje povezana Evropa s spodbujanjem mobilnosti (politični cilj 3)
Utemeljitev cilja politike: Konkurenčnost Litve je manjša, koristi skupnega trga pa so omejene zaradi nezadostnih mednarodnih železniških in cestnih komunikacij. Uspešnost prometnega sektorja v zvezi s cestnim in železniškim omrežjem vseevropskega prometnega omrežja, trajnostnimi vidiki in varnostjo v cestnem prometu je bistveno slabša od povprečja EU. Med izvajanjem bodo rešeni glavni problemi in izzivi delovanja in infrastrukture litovskega prometnega sistema Razvoj litovske prometne infrastrukture do leta 2030 načrt.
- Bolj družbeno odgovorna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (politični cilj 4)
Utemeljitev cilja politike: Naložbe četrtega cilja politike se bodo izvajale v letih 2019 in 2020. Priporočila Sveta EU: cilj je zmanjšati dohodkovno in socialno neenakost v Litvi ter zagotoviti pokritost, ustreznost in učinkovitost sistema socialne varnosti, da bi izboljšali strukturo sistema davkov in socialnih prejemkov ter zaščito posameznikov pred revščino. Naložbe ESS+ in ESRR bodo izvajale evropski steber socialnih pravic in sledile njegovim načelom ter podpirale naložbe v ljudi in sisteme na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti in zdravstvene politike. Sredstva ESRR bodo vložena v izboljšanje izobraževanja, zagotavljanje storitev za poučevanje in vseživljenjsko učenje za vse ter izboljšanje infrastrukture. Vlagalo se bo tudi v dostopnost predšolske vzgoje za podeželske otroke, spodbujanje socialnega podjetništva in razvoj infrastrukture za socialne storitve, vključno s socialnimi stanovanji, po vsej državi, celovito preoblikovanje skupnostnih storitev, socialno-ekonomsko vzdržnost in krepitev kulturnega sektorja, krepitev kakovosti storitev zdravstvenega sektorja in povečanje dostopnosti.
- Približevanje Evrope državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst krajev in lokalnih pobud (politični cilj 5).
Utemeljitev cilja politike: Do leta 2021 se je število prebivalcev v Litvi zmanjšalo za 5 odstotkov. Stabilno prebivalstvo ostaja le v regiji glavnega mesta. Medtem zmanjšanje števila prebivalcev VVL znatno presega nacionalno povprečje (v šestih okrožjih VVL presega dvakratnik). To povzroča pritisk ne le na učinkovitost javne infrastrukture in storitev, temveč tudi na trg dela. Na zaposlovanje v državi vpliva starostna struktura: zaradi starostne strukture bo v naslednjem desetletju približno 28% vseh delovno sposobnih prebivalcev (55-64 let) doseglo upokojitveno starost. Naložbe se bodo odzvale na demografske izzive in ozemeljske razlike, ki so za Litvo še posebej pomembne, izvajali pa se bodo tudi celostni ukrepi za razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij. Sredstva EPRF (8 odstotkov sredstev) bodo vložena v trajnostni in individualizirani razvoj 10 regionalnih središč, povečanje investicijske privlačnosti države, izboljšanje poslovnega okolja; izboljšanje kakovosti življenja; vključevanje podjetij, prebivalcev, lokalnih skupin dejavnosti, nevladnih organizacij v reševanje mestnih problemov, spodbujanje in krepitev partnerstev, podpiranje lokalnih pobud in krepitev zmogljivosti, zagotavljanje mobilnosti, krepitev socialne vključenosti.
ESS+
Sredstva ESS+ so namenjena izvajanju naslednjega cilja politike:
Bolj družbeno odgovorna in vključujoča Evropa, izvajanje evropskega stebra socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: četrti cilj politike)
Z naložbami ESS+ in ESRR se bo izvajal evropski steber socialnih pravic. Na področju zaposlovanja se bodo sredstva ESS+ izvajala v letu 2020. Priporočilo Sveta EU za ublažitev negativnega vpliva pandemije COVID-19 na zaposlovanje in omogočanje vstopa na trg dela vsem delovno sposobnim osebam. Prav tako so sredstva ESS+ namenjena izboljšanju izobraževalnega sistema s privabljanjem novih pedagogov, pospeševanjem obveznega izobraževanja in zagotavljanjem pomoči učencem, ki se soočajo s socialno izključenostjo. Del sredstev ESS+ bo namenjen izboljšanju zdravstvenega sistema, da bi se zmanjšale neenakosti v zdravju in povečala odpornost zdravstvenega sistema na nove pretrese. Na področju zmanjševanja revščine in socialne izključenosti bodo sredstva ESS+ namenjena razvoju socialnih storitev, pri čemer bo pomemben del naložb namenjen razvoju storitev, ki se zagotavljajo v skupnosti, s čimer bo zagotovljeno izvajanje preoblikovanja institucionalnega varstva. Prav tako se bo s sredstvi ESS+ financirala Podpora za zmanjševanje materialne revščine v obdobju 2021-2027. program. Med izvajanjem tega programa bodo najbolj potrebnim osebam zagotovljena živila in/ali dobrine, ki zadovoljujejo osnovne potrebe za življenje v zraku (npr. oblačila, higienski pripomočki, šolske potrebščine), ter dodatna sredstva. Cilj programa za zmanjševanje materialne revščine bo podpreti čim več oseb, ki živijo pod pragom absolutne revščine (leta 2020 je pod pragom absolutne revščine živelo 5,1% litovskega prebivalstva).
Za dosego drugega strateškega cilja iz nacionalnega načrta napredka ("Povečati socialno blaginjo in vključenost prebivalstva, okrepiti zdravje in izboljšati demografske razmere v Litvi") je ministrstvo za socialno varnost in delo pripravilo pet razvojnih programov. Pri izvajanju treh od njih predstavlja financiranje iz ESS+ pomemben del. Programi oblikujejo dolgoročne (2021-2030) strategije Litve na področjih zmanjševanja dohodkovne neenakosti in socialne izključenosti, vključujočega trga dela, družinske politike in prilagajanja okolja za invalide.
1. Razvojni program socialne mobilizacije: Razvojni program socialne mobilizacije Ministrstva za socialno varnost in delo Republike Litve (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo za socialno varnost in delo), upravljavca razvojnega programa za obdobje 2021-2030, je namenjen reševanju kompleksnih problemov, zaradi katerih se osebe, ki pripadajo socialno občutljivim ali ranljivim družbenim skupinam (invalidi, vključno z invalidnimi otroki, starejše osebe, mladi z manj priložnostmi, brezdomci, osebe, ki se vračajo iz zaporov itd.), soočajo s socialno izključenostjo, revščino, nasiljem, so lahko diskriminirane ali stigmatizirane, imajo različne težave pri iskanju dela ali vlogi za socialno pomoč. Pri izvajanju teh nalog se bo upošteval individualiziran pristop, katerega cilj je, da se storitve zagotavljajo čim bližje osebi in kar najbolje ustrezajo njenim potrebam, razmeram in zmožnostim.
Naslednje naloge NPP se financirajo s sredstvi ESS+ v okviru razvojnega programa socialne mobilizacije: povečanje blaginje invalidov in njihovih družin, starejših ter drugih ranljivih in socialno izključenih skupin.; Krepiti odnos do družbene dejavnosti in družbene odgovornosti v družbi ter duha skupnosti.
2. Razvojni program za krepitev družinske politike: Ukrepi tega razvojnega programa so namenjeni ustvarjanju ustreznega, spodbudnega in družini prijaznega okolja, ki bi omogočalo ustrezno izvajanje družinskih funkcij, hkrati pa bi družinskim članom omogočalo aktivnejše in uspešnejše usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, krepilo enake možnosti žensk in moških, spodbujalo rodnost, zagotavljalo in podpiralo čustveno dobro počutje družin in otrok, razvijalo kakovostne storitve, ki bi bile dostopne in bi ustrezale individualnim potrebam vseh družin, ki vzgajajo otroke.
S sredstvi ESS+ se prek razvojnega programa za krepitev družinske politike financira naslednja naloga NPP: Izboljšati okolje za družino, da bi povečali rodnost in kakovost življenja ter ustvarili pogoje za združevanje poklicnih in družinskih obveznosti.
3. Program razvoja vključujočega trga dela: Ukrepi tega razvojnega programa so namenjeni ustvarjanju ugodnih pogojev za vstop na trg dela za vse delovno sposobne osebe, ustvarjanju prožnejšega trga dela, izvajanju ukrepov za povečanje zaposlenosti, povečanju obsega in trajnosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja (ADRP), državnih in občinskih institucij in vzajemnih institucij ter spodbujanju razvoja zunanjega sodelovanja s poslovnimi strukturami in socialnega dialoga.
Naslednje naloge v okviru NPP se financirajo s sredstvi ESS+ prek programa za razvoj vključujočega trga dela: povečanje zaposlitvenih možnosti iskalcev zaposlitve ter učinkovitosti in uspešnosti sistema podpore zaposlovanju; krepitev socialnega dialoga in izboljšanje kakovosti delovnih mest.
3. Povezave s socialnimi službami
Sredstva ESS+ se uporabljajo za financiranje sektorjev, ki zagotavljajo storitve na področjih povečanja zaposlenosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja, zmanjševanja revščine in socialne izključenosti. V Litvi je povezava med ESS+ ter socialnimi storitvami in storitvami za povečanje zaposlenosti precej močna. Socialne storitve v Litvi se financirajo iz državnih sredstev, vendar so ta sredstva majhna in nezadostna.
Občine v Republiki Litvi so odgovorne za organizacijo in zagotavljanje socialnih storitev. Sredstva ESS+ so dodaten vir financiranja za področje socialnih storitev. S sredstvi ESS+ se bodo financirali: Celovita pomoč družini, celovita podpora. Zavod za zaposlovanje je kot izvajalska institucija odgovoren za ukrepe za povečanje zaposlenosti. Obstajajo načrtovane službe za psihosocialno rehabilitacijo in ponovno vključitev za vzdrževane osebe. Načrtujejo se tudi storitve za različne ranljive skupine: Romi, brezdomci, povratniki iz zaporov in druge socialno ranljive skupine. Velik del aktivnih ukrepov na trgu dela se bo financiral s sredstvi ESS+. Sredstva ESS+ bodo uporabljena tudi za pripravo in izvajanje nacionalnega standarda kakovosti za socialne storitve.
Prav tako se pričakuje, da bodo ukrepi ESS+ do leta 2030 prispevali k cilju nacionalne akcijske skupine. Prenos 30% storitev na socialnem področju na nevladne organizacije in skupnosti (zdaj 7%).
4. Koristni viri
- Sporazum o partnerstvu med ES in Litvo: https://2014.esinvesticijos.lt/lt/dokumentai/2021-2027-m-partnerystes-sutartis
- Razvojni programi: https://socmin.lrv.lt/lt/veiklos-sritys/strateginis-valdymas/aktualus-strateginiai-dokumentai/pletros-programos
- Ukrepi za napredek razvojnega programa: https://socmin.lrv.lt/lt/veiklos-sritys/strateginis-valdymas/aktualus-strateginiai-dokumentai/pletros-programu-pazangos-priemones
- 2021-2027 naložbeni program skladov EU: https://2021.esinvesticijos.lt/dokumentai/2021-2027-m-es-fondu-investiciju-programa
- Nacionalni načrt za napredek za obdobje 2021-2030: https://lrv.lt/uploads/main/documents/files/NPP%20planas.pdf
Podpora HELPDESK
Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.
Podpora HELPDESK