Malta

Center za podporo

SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM - SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM NA PODROČJU SOCIALNIH STORITEV V ZVEZI S SREDSTVI EU

1. Ozadje: ESS+ in organ upravljanja

V programu ESS+ za obdobje 2021-2027 želi Malta še naprej graditi na podpori, zagotovljeni v prejšnjih programskih obdobjih, in upoštevati izzive, ki jih je prinesla pandemija COVID-19. Ta je vplivala na stabilnost trga dela in zagotavljanje storitev v različnih sektorjih, vključno z zdravstvom in izobraževanjem, poleg tega pa je ranljive skupine, vključno z ljudmi, ki jim grozi revščina, izpostavila večjemu socialno-ekonomskemu tveganju. V tem okviru je cilj naložb v okviru programa ESS+ okrepiti zmogljivosti v vseh sektorjih, ki spadajo na področje uporabe uredbe ESS+, in sicer v sektorjih zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva in sociale, s ciljem izboljšati in prilagoditi storitve novim in nastajajočim potrebam. Malta izvaja ESS+ prek enotnega nacionalnega programa.

Malta namerava sredstva ESS+ uporabiti za neposredno usmerjanje potreb ranljivih, prikrajšanih in marginaliziranih skupin, zlasti otrok, oseb, ki jim grozi revščina, izključenost in materialno pomanjkanje, invalidov ter mladih in tujih državljanov, da bi spodbudila vključevanje in integracijo. Program bo tudi izboljšal, posodobil in povečal dostopnost izobraževalnih storitev, okrepil prizadevanja za ohranitev visoke in stabilne ravni zaposlenosti ter spodbujal nove zaposlitvene možnosti, zlasti za zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma.

Spletna stran Oddelek za načrtovanje in usklajevanje prednostnih nalog (PPCD) je organ upravljanja za evropske in strukturne investicijske sklade na Malti. PPCD se ne sme zamenjevati z Oddelkom za sklade in programe (FPD), ki je upravna struktura, ustanovljena za upravljanje skladov EU (razen strukturnih naložb). skladov in Kohezijskega sklada) in drugih skladov, dodeljenih Malti.

PPCD je oddelek v okviru Parlamentarni sekretariat za evropske sklade (MEFL). Parlamentarni sekretariat za evropske sklade (MEFL) deluje v okviru Ministrstvo za gospodarstvo, evropske sklade in zemljišča. PPCD v okviru svoje vloge upravljavca zagotavlja tudi čim večjo preglednost in obveščenost v zvezi s skladi z organizacijo usposabljanj, informacijskih dejavnosti in komuniciranjem z mediji, potencialnimi prosilci za sredstva in širšo javnostjo.

V okviru parlamentarnega sekretariata deluje tudi Oddelek za ukrepe in podporo ki zagotavlja učinkovito upravljanje in izvajanje podpornih ukrepov za podjetja, ki jih financira EU, z učinkovitim povezovanjem z notranjimi in zunanjimi zainteresiranimi stranmi. Oddelek je pooblaščen za zagotavljanje strateškega upravljanja, vodenja in izvajanja ukrepov za podporo podjetjem (MSP), ki jih financira EU, tako da prevzame funkcijo "posredniškega organa" za ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), in deluje kot nacionalna kontaktna točka za izvajanje ukrepov pomoči, ki se financirajo iz strukturnih skladov.

Za odpravo komunikacijske vrzeli o financiranju EU je Servizzi Ewropej f'Malta (SEM) je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja informacijskih dejavnosti o politikah in strategijah EU ter zagotavljanja pomoči pri prijavi in izvajanju projektov, ki jih financira EU. Ime agencije odraža njeno poslanstvo in naloge, in sicer služiti kot "vrata" do storitev, povezanih z EU, na Malti in Gozu ter tako državljanom olajšati koriščenje prednosti članstva v EU.

2. SPORAZUM O PARTNERSTVU: MALTA 2021-2027

2.1 Povzetek prednostnih nalog PA

Malta bo v obdobju 2021-2027 deležna 817 milijonov evrov sredstev kohezijske politike za podporo trajnostnemu razvoju svojega gospodarstva, kot je določeno v Sporazum o partnerstvu sprejeta s Komisijo. Naložbe kohezijske politike bodo dodatno prispevale k odpravljanju razlik v državi ter k večji inovativnosti in konkurenčnosti malteškega gospodarstva. Sredstva EU bodo podpirala zeleni prehod in energetsko varnost države ter njeno digitalno preobrazbo. Izboljšala bodo znanja in spretnosti ljudi, zaposlovanje in socialno vključenost.

V partnerskem sporazumu Malte so opredeljene politične izbire za ESS+, ESRR, KS, JTF in ESPR ter opredeljeno, kako bodo te izbire prispevale k doseganju socialno-ekonomskih ciljev države (opisanih v nadaljevanju) na naslednjih področjih ciljev politike:

Cilj 1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti IKT
Cilj 2: bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki bo s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mobilnosti v mestih prešla na gospodarstvo brez ogljika in odporno Evropo.
Cilj 3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti
Cilj 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic
Cilj 5: Evropa bližje državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst ozemelj in lokalnih pobud.
Cilj 6: Omogočanje regijam in ljudem, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske vplive prehoda k energetskim in podnebnim ciljem Unije do leta 2030 ter podnebno nevtralnemu gospodarstvu Unije do leta 2050, ki temelji na Pariškem sporazumu.

Posvetovanja o tem, kako lahko skladi EU za obdobje 2021-2027 prispevajo k potrebam Malte, so potekala leta 2020, ko je bilo organiziranih več tematskih in teritorialnih sestankov odborov. Ključne zainteresirane strani so med drugim vključevale vladne subjekte, ustrezne organe, ki zastopajo civilno družbo in socialne partnerje, ter okoljske partnerje. Poleg različnih obsežnih javnih posvetovanj, ki so se začela za programe v letu 2021, je bilo izvedeno posvetovanje o programih ESI skladov z malteškim svetom za gospodarski in socialni razvoj.

2.2 Skupni proračun po skladih in temah

Kohezijska platforma za odprte podatke

2.3 Povzetek naložbenih načrtov

Zeleni prehod, energetska varnost in konkurenčnost

417 milijonov evrov iz Evropski sklad za regionalni in razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad bo prispeval k večji inovativnosti, digitalnosti in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter k spodbujanju pametnejšega in nizkoogljičnega gospodarstva.

Pomemben del sredstev bo vložen v zagotavljanje energetske učinkovitosti in zmogljivosti shranjevanja energije v državi z razvojem druge električne povezave z Italijo v obliki visokonapetostnega kabla, ki bo potekal pod morjem. To bo povečalo oskrbo z električno energijo in varnost ter prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Poleg tega je 23,3 milijona EUR iz Sklad za pravičen prehod (JTF) bo vlagali v oskrbo z električno energijo, da bi pripomogli k razogljičenju pristanišča Grand Harbour in Malte. Freeport.

vključujoč trg dela, izobraževanje in zdravstveno varstvo

Mladi in ženske bodo imeli boljši dostop do zaposlitve zaradi več kot 124,4 milijona evrov v okviru Evropski socialni sklad plus (ESS+). Ta sklad bo podpiral tudi inovativne metode poučevanja in učna orodja, vključujoče izobraževanje za ranljive skupine, kot so otroci s posebnimi potrebami, ter izobraževanje na področju zelenega in digitalnega prehoda.

Poleg tega bo Malta podpirala dejavno vključevanje, enake možnosti in nediskriminacijo prikrajšanih skupin, kot so invalidi. Pomoč v hrani bo ponujena tudi najbolj ogroženim. Poleg tega bo Malta vlagala v svoj zdravstveni sistem z usposabljanjem delavcev v zdravstvu, socialnem varstvu in oskrbi, izvajanjem kampanj ozaveščanja o zdravem načinu življenja in dobrem počutju ter vlaganjem v zdravstvene raziskave.

Trajnostno ribištvo

21,8 milijona evrov iz Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo (EMFAF) bo spodbujal rast trajnostnega modrega gospodarstva, izboljšal odpornost ribiškega sektorja in olajšal zeleni prehod sektorja z obnovo in ohranjanjem vodnih bioloških virov ter spodbujanjem trajnostnega ribogojstva.

3. MALTEŠKE PREDNOSTNE NALOGE

3.1 Razvojni izzivi in priložnosti za Malto

Malta je ena od najgosteje poseljenih držav članic v EU. Gostota prebivalstva se nenehno povečuje, saj se na Malti naseljuje vedno več ekonomskih migrantov. Poleg tega je močan porast vhodnega turizma, ki ga Malta doživlja od leta 2014, še en pomemben dejavnik, ki vpliva na gospodarstvo države; povečuje pritisk na njeno okolje, infrastrukturo in storitve. Malta ima po eni strani pretežno starajoče se prebivalstvo, po drugi strani pa se je število otrok in mladih zmanjšalo, saj Malta beleži eno najnižjih stopenj rodnosti v Evropi.

V skladu s svetovnimi trendi je prihodnji turizem zaradi pandemije COVID-19 doživel precejšen upad. Pandemija je imela izjemen vpliv na malteško gospodarstvo in javne finance. Zato je bilo potrebno posredovanje vlade, da bi podprla gospodarstvo in zagotovila, da kriza ne bo povzročila dolgotrajne škode za finančno vzdržnost države. Ukrepi, ki jih je vlada uvedla kot odziv na pandemijo, so skupaj z odpornostjo trga dela zagotovili, da se je ohranila visoka stopnja zaposlenosti.

3.2 Socialno-ekonomske potrebe

Trg dela

Delovanje malteškega trga dela je v zadnjih letih precej naraslo, saj se je stopnja zaposlenosti povečala, stopnja brezposelnosti pa je bila nizka. Povezave med spolom in določenimi vrstami gospodarskih dejavnosti so še vedno očitne. Stopnja zaposlenosti moških prevladuje v večini gospodarskih dejavnosti, z veliko prevlado v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zaposlenost žensk je višja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, izobraževanju ter zdravstvu in socialnem delu. Zaposlenost na Gozu se je v obdobju 2009-2019 povečala; največji delež zaposlenih je v tržnih storitvah. Podobno se je v preteklih letih zmanjšala raven iskalcev zaposlitve. Najnovejše gospodarske napovedi, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance in zaposlovanje, kažejo, da naj bi malteško gospodarstvo ponovno doseglo pozitivne rezultate in rast.

Stopnje zaposlenosti in spol

Leta 2019 je bila na Malti največja razlika v zaposlenosti med spoloma v EU-27. Leta 2019 je bila namreč zaposlenost moških za 7,5% višja od povprečja EU-27, zaposlenost žensk pa za 1,5% nižja. Vladna shema brezplačnega otroškega varstva, ki zagotavlja brezplačne storitve otroškega varstva staršem/skrbnikom, ki so zaposleni ali se še vedno izobražujejo, je skupaj z drugimi pobudami "da se delo izplača" pomembno prispevala k povečanju stopnje zaposlenosti žensk. Čeprav je največja razlika v plačilu med spoloma opazna v starostni skupini nad 65 let, je še vedno opazno visoka tudi v drugih starostnih skupinah. Na področju samozaposlovanja je delež žensk še vedno razmeroma nizek. Zato si je treba še naprej prizadevati za spodbujanje samozaposlovanja in ohranjanje naraščajoče rasti števila zaposlenih žensk.

Zaposlovanje mladih in udeležba starejših na trgu dela

Malta je zabeležila znatno izboljšanje glede mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. V zvezi s tem je shema jamstva za mlade, ki se je začela izvajati leta 2016, prispevala k izboljšanju stopnje zaposlenosti mladih z zagotavljanjem kakovostnih priložnosti na področju izobraževanja, pripravništva ali zaposlovanja. Kljub temu je treba prizadevanja Malte za zagotovitev povečanja zaposlovanja mladih in zmanjšanja ustrezne brezposelnosti ohraniti v skladu z novo politiko zaposlovanja mladih, ki se trenutno pripravlja.

Shema za starejše delavce, ki se je začela izvajati leta 2014, je namenjena delodajalcem, ki zaposlujejo kadre, stare od 45 do 65 let, ki so se prijavili na trg dela. Čeprav se je stopnja aktivnosti za starostno skupino 55-64 let od takrat povečala, je lokalno povprečje še vedno precej nižje od povprečja EU-27. V zvezi s tem je še vedno pomembno ohranjati in povečevati stopnje delovne aktivnosti za različne ciljne skupine, zlasti kar zadeva zaposlovanje žensk in starejših.

3.3 Socialna kohezija, revščina in materialna prikrajšanost

Malta je izvedla več ukrepov za uresničitev cilja strategije EU 2020, da bi 6 500 ljudi rešila iz revščine, med drugim nadaljnje naložbe v izobraževanje kot ključ do socialne mobilnosti, oprostitev dohodnine za osebe z nizkimi dohodki, nadomestila za zaposlene in brezplačne storitve otroškega varstva. Leta 2016 je vlada uvedla ukrep, v skladu s katerim morajo delodajalci, ki zaposlujejo več kot 20 oseb, vključiti invalidne osebe, ki predstavljajo vsaj 2% celotne delovne sile. Ta ukrep je prispeval k zmanjšanju števila invalidov, ki so se prijavili za prejemke. Do leta 2019 se je stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti, ki je eno od večdimenzionalnih meril revščine v smeri trajnostnega razvoja, zmanjšala.

Kljub temu je tveganje revščine in socialne izključenosti brezposelnih na Malti visoko. Na stopnjo revščine in materialne prikrajšanosti vplivata starost in spol. V različnih starostnih kohortah so ženske bolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, pri čemer so najnižje stopnje pri mlajših od 16 let, najvišje pa pri starejših od 55 let. Vendar so ti trendi opazni pri obeh spolih. To kaže na povezavo s spremenljivkami, povezanimi z delom in zaposlitvijo, kot sta vključenost v delovno silo in starost za zaposlitev. Poleg tega je pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti višja. V letu 2019 so bili odrasli z nižjo stopnjo dosežene izobrazbe najbolj izpostavljeni tveganju revščine in socialne izključenosti, pri čemer je bilo tveganje pri ženskah večje (31,9%) kot pri moških (24,5%). Poleg tega, višja kot je raven dosežene izobrazbe staršev, manjša je verjetnost, da se bo otrok soočil z revščino in socialno izključenostjo. V zvezi s tem je nadaljnji razvoj izobraževalnega sektorja nujna naložba za večjo vključenost, pa tudi socialno integracijo.

Odstotek invalidov (16+), ki imajo težave s plačilom stanovanjskih stroškov, je na Malti znašal 4,0% v primerjavi s 3,3% oseb brez invalidnosti. Kar zadeva razlike v revščini med okrožji, je bila v Južnem pristanišču, na Gozu in Cominu raven izdatkov leta 2015 pod nacionalno povprečno mejo. V zvezi s tem je obravnavanje posebnih potreb ranljivih skupin še vedno potrebno, da bi Malti omogočili prehod v bolj vključujočo družbo.

V zvezi s hudo materialno prikrajšanostjo, ki je eno od večdimenzionalnih meril revščine za trajnostni razvoj, je bila stopnja revščine na Malti nižja od povprečja EU-27. Poleg tega so ženske na Malti zabeležile višjo stopnjo prikrajšanosti kot njihovi moški kolegi. Leta 2019 si 5,9% prebivalcev ni moglo privoščiti vsakodnevnega obroka z beljakovinami ali zelenjavo. Prikrajšanost za hrano ima resne in obsežne posledice v vseh starostnih skupinah. Te vključujejo: zdravstvene, socialne in ekonomske težave, ki lahko ovirajo dosežke pri izobraževanju ter doseganje in ohranjanje zaposlitve, ki odvrača od odvisnosti od sistemov socialnega varstva in omogoča boljšo kakovost življenja. Zato so potrebne dodatne pobude za zagotovitev trajnostnega vključevanja oseb, ki trpijo zaradi materialne prikrajšanosti, v družbo ter za zagotovitev osnovnega preživetja in dobrega počutja.

V zadnjih letih se je delež tujih državljanov na Malti eksponentno povečal. Leta 2018 je število zaposlenih tujih državljanov na Malti in Gozu znašalo 67 596 oseb, od tega skoraj 53% iz držav članic EU, 46% državljanov tretjih držav (TCN) in 1% iz držav Efte. Čeprav so plače, dohodki in življenjski pogoji državljanov tretjih držav na Malti, vključno z razpoložljivim dohodkom, možnostmi za izobraževanje in zaposlitev ter stanovanji, ugodnejši kot v drugih državah EU, so tisti, ki so zaposleni v sektorjih, kot sta gradbeništvo in turizem, povezani z relativno revščino. Zato so potrebne dodatne pobude za zagotovitev trajnostnega vključevanja oseb, ki trpijo zaradi materialne prikrajšanosti, v družbo ter za zagotovitev osnovnega preživetja in dobrega počutja.

3.4 Izobraževanje in usposabljanje

Pričakuje se, da se bo demografska rast na Malti nadaljevala tudi v naslednjem desetletju, zaradi česar se bo povečala potreba po povečanem, digitaliziranem in trgu dela ustreznem šolanju, da bi ohranili malteško gospodarstvo ter še naprej spodbujali kulturo izobraževanja in vseživljenjskega učenja (VŽU). Leta 2019 je stopnja zgodnjega opuščanja šolanja na Malti še vedno zaostajala za EU-27. Uvedenih je bilo več ukrepov, med drugim vključevanje poklicnih in uporabnih predmetov v sistem nižjega sekundarnega izobraževanja, imenovanega reforma "Moje potovanje", katerega cilj je zmanjšati stopnjo osipa s pomočjo različnih pedagogik v obveznem šolanju. Hkrati je k pozitivnim trendom na tem področju prispevala tudi uvedba novih revidiranih učnih načrtov. Z uvedbo digitalnih tehnologij in e-vsebin se je dodatno povečala vključenost na osnovni ravni. Podprt je bil tudi ciljno usmerjen pristop k osnovnošolcem s slabšim znanjem pisanja in pisanja, in sicer z izvenšolskimi srečanji med šolskimi urami. Vendar pa je še vedno bistvena dodatna podpora mladim pri pridobivanju potrebnih znanj in spretnosti za vstop in gibanje na trgu dela ter za nadaljevanje nadaljnjega izobraževanja.

Zagotavljanje kakovostnih in priznanih programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na Malti je močno spremenilo izobraževalno okolje in mladim ponudilo druge možnosti. V zadnjih letih se je znatno izboljšala tudi stopnja terciarnega izobraževanja. Udeležba v programih kreditne mobilnosti se mora v zvezi s tem še izboljšati, kljub doseženemu napredku pa si je treba še bolj prizadevati za izboljšanje dostopa do PIU in njegove kakovosti. Kar zadeva invalide, je na Malti po dopolnitvi starosti za obvezno šolanje na voljo le malo posebnih programov za podporo izobraževanju. Izobraževanje odraslih Na Malti sta se stopnja izobraževanja odraslih ter udeležba v izobraževanju in usposabljanju povečali, po drugi strani pa je imela Malta leta 2019 drugi najvišji odstotek odraslih z nižjo sekundarno izobrazbo. V ta namen ostaja pomembna podpora za izboljšanje znanj in spretnosti nizkokvalificiranih odraslih, kot je navedeno tudi v poročilu o državi za Malto (2020).

Kljub povečanju delovne sile v zadnjih letih je izredno pomembno, da lahko delodajalci prekvalificirajo in obdržijo kvalificirane delavce. Poleg tega je povečanje števila raziskovalcev in človeškega kapitala, ki lahko sproži in vodi raziskovalne pobude, odvisno od izobraževalnega sistema, ki spodbuja transverzalne spretnosti ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja, produktivnosti in reševanja problemov. Zato je za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in odpravljanje vrzeli v znanju in spretnostih na trgu dela pomembno izboljšati učno pot z bolj na študente osredotočeno pedagogiko.

Evropski zeleni posel naj bi vplival tudi na trg dela in potrebna znanja in spretnosti. Eurostat poroča, da je "zaposlovanje v sektorju okoljskega blaga in storitev" na Malti omejeno, vendar navaja tudi odstotno povečanje v tem sektorju v obdobju 2014-2016. Za prehod na nizkoogljično gospodarstvo so ključnega pomena ustrezna znanja in spretnosti, pri čemer je poudarek na izboljšanju sedanjih znanj in spretnosti ter usposabljanju za zagotavljanje novih zelenih znanj in spretnosti. Rastoče nizkoogljično gospodarstvo lahko uspeva le, če imajo zaposleni prava znanja in spretnosti za izpolnjevanje zahtev, s katerimi se bo ta panoga soočala v prihodnosti.

3.5 Strategija in dopolnjevanje

Naložbe, podprte v okviru ESS+, so zlasti namenjene spodbujanju vključujočega socialnega okolja v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, spodbujanju okolja, ki spodbuja zdravo delovno silo, in ohranjanju nove generacije kakovostnega izobraževanja, hkrati pa obravnavanju izzivov, s katerimi se sooča sedanje nizkokvalificirano odraslo prebivalstvo. Cilj programa ESS+ bo tudi odpravljanje ozemeljskih razlik med Malto in Gozom. Na podlagi prejšnjih programskih obdobij je vlada še naprej zavezana, da bo za Gozo namenila vsaj 10% programa ESS+. Te pobude bodo zlasti dopolnile horizontalne in posebej usmerjene naložbe v Gozo, ki jih bo podpiral Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

Ukrepi ESS+ bodo delovali kot glavni sklad, ki bo zagotavljal izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe vključevanja. Ukrepi ESS+ bodo tako dopolnjevali intervencije ESRR, predvsem v okviru inovativne in pametne razsežnosti ter socialne razsežnosti, in naložbe načrta za oživitev gospodarstva in odpornost (RRP) v smislu zagotavljanja potrebne kombinacije infrastrukture in znanj za ustvarjanje delovnih mest in rast, dostopa do izobraževanja, zdravstvenih in socialnih storitev, raziskav in inovacij ter podjetništva, digitalnega prehoda in ukrepov za spodbujanje vključevanja. Poleg tega bo dopolnjeval tudi ukrepe v okviru bolj zelene in nizkoogljične razsežnosti ESRR in Kohezijskega sklada (KS), Sklada za pravičen prehod (JTF) in naložb RRP v smislu zagotavljanja usposabljanja, možnosti prekvalifikacije in pedagogike v smeri zelenega gospodarstva. Sredstva ESS+ bodo dopolnjevala tudi čezmejne in transnacionalne programe na področjih, povezanih z zelenim in digitalnim sodelovanjem ter socialno razsežnostjo.

Poleg tega bodo intervencije ESS+ dopolnjevale intervencije v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje: pri čemer bo sklad za migracije namenjen vključevanju migrantov in državljanov tretjih držav v fazi sprejema, medtem ko bo ESS+ osredotočen na dolgoročno vključevanje in vključenost različnih ranljivih ciljnih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Razmejitev intervencij v okviru teh dveh instrumentov financiranja bo zagotovila, da se bodo sredstva EU na tem področju še naprej maksimalno uporabljala.

Intervencije, ki se izvajajo v okviru ESS+, si bodo prizadevale tudi dopolniti prednostne naloge Malte v zvezi s strateškim načrtom skupne kmetijske politike (SKP) in programi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo (ESPR). Dopolnilni ukrepi so predvideni pri spodbujanju raziskav in usposabljanja na področju ribištva, ribogojstva, kmetijstva in razvoja podeželja. Poleg tega si bo vlada prizadevala čim bolj izkoristiti morebitne sinergije z drugimi pobudami, kot sta ERASMUS+ v smislu mobilnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za razseljene delavce (ESPG) v zvezi z nepričakovanimi dogodki prestrukturiranja, ki bi lahko pomembno vplivali na zaposlovanje. Čeprav bo podpora v okviru instrumenta za tehnično podporo (TSI) glavni vir za podporo reformam in krepitvi zmogljivosti, je predvideno tudi dopolnjevanje z ESS+ v smislu izvajanja ukrepov, ki bi lahko izhajali iz projektov TSI.

Podpora HELPDESK

Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.

Financira Evropska unija. Vendar pa so izražena stališča in mnenja izključno avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki jih je odobril, zanje ne odgovarjata.