SL 
EN 
DE 
BG 
HR 
CS 
DA 
NL 
ET 
FI 
FR 
EL 
HU 
IT 
LV 
LT 
PL 
PT 
RO 
SK 
ES 
SV 
Center za podporo
SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM - SLUŽBA ZA POMOČ UPORABNIKOM NA PODROČJU SOCIALNIH STORITEV V ZVEZI S SREDSTVI EU
Grčija
Profil države - Grčija - Programsko obdobje 2021-2027
Splošne informacije
Spodnji profil je bil oblikovan na podlagi sporazuma o partnerstvu, ki ga je Evropska komisija odobrila 29. julija 2021.
Nacionalni razvojni program (NDP) za obdobje 2021-2027 je zasnovan na petih stebrih (cilj politike-SP):
- SP1. Pametni razvoj
- SP2. Zelena rast
- SP3. Razvoj infrastrukture
- SP4. Družbeni razvoj
- SP5. Ekstravertnost
SP4 "Bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic" -
Bolj socialna Grčija z naložbami v človeške vire in zagotavljanjem enakega dostopa do kakovostnih storitev in blaga je osrednji cilj intervencij v 4. okvirnem programu.
Struktura finančnih programov
Programsko obdobje 2021-2027 vključuje 22 programov (9 sektorskih in 13 regionalnih), ki jih podpirata ESRR in EKT+, proračun pa je strukturiran na naslednji način:
Programi v okviru 4. okvirnega programa, navedeni v Sporazumu o partnerstvu 2021-2027:
- Program "Konkurenčnost"
- Program "Digitalna preobrazba"
- Program "Civilna zaščita"
- Program "Okolje in podnebne spremembe"
- Prevozni program
- Program "Ribištvo, akvakultura in morje"
- Program "Človeški viri in socialna kohezija"
- Program "Pravičen razvojni prehod"
- Program "Tehnična pomoč in podpora upravičencem"
- 13 na regionalni ravni (Vzhodna Makedonija - Trakija, Srednja Makedonija, Tesalija, Kontinent, Zahodna Grčija, Zahodna Makedonija, Osrednja Grčija, Peloponez, Jonski otoki, Severno Egejsko morje, Kreta, Atika, Južno Egejsko morje)
Sektorski program Razvoj človeških virov, izobraževanje in vseživljenjsko učenje bo v okviru SP4 izvajal ukrepe, povezane z zaposlovanjem, izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem. Zlasti za pomoč v hrani in materialno prikrajšanost (EBYS) bo v okviru programa Razvoj človeških virov, izobraževanje in vseživljenjsko učenje oblikovana ločena prednostna os. V regionalnih programih iz 4. RP se bodo projekti za zdravje, izobraževanje in socialno varstvo izvajali iz ESRR, iz EKT+ pa vsi ukrepi za revščino in socialno izključenost (prej T.S.9) kot v OP 2014-2020.
Proračun ESRR in EKT+
V zvezi z izpolnjevanjem minimalnih zahtev, opredeljenih v EKT+ in prikazanih v preglednici 6.2, je treba opozoriti zlasti na naslednje:
- Odstotek, ki naj bi bil pokrit v okviru posebne prednostne naloge za zaposlovanje mladih v sektorskem programu "Človeški viri in socialna kohezija", bo znašal vsaj 14% celotnega razpoložljivega proračuna države za EKT+. Vendar pa bo pomoč v volji večje podpore za mlade s spremljanjem ustreznega področja ukrepanja 134 tako v ukrepih sektorskega programa zunaj ciljne posebne prednostne naloge kot v ukrepih drugih programov med izvajanjem, ki bodo skladni tudi z nacionalnim akcijskim načrtom Jamstvo za mlade.
- Pričakuje se, da bo 28% sredstev Sklada namenjenih socialnemu vključevanju, medtem ko je zahteva 25%. Načrtovani ukrepi za boj proti revščini otrok bodo dosegli 8% v primerjavi z 5% (vključeni v 28%, vendar tudi v vključujoče izobraževanje). Potrebna koncentracija bo dosežena z izračunom dodelitve sredstev za posebne cilje 14 programov (za 28%) in kodo 6 sekundarne razsežnosti ESS+ (za 8%). SL 34 SL
- Za obravnavo materialne prikrajšanosti bodo dodeljena dvakrat večja sredstva od minimalne zahteve Uredbe, tj. 6% namesto 3%. Sektorski program "Človeški viri in socialna kohezija" bo imel posebno prednost z 6% sredstev ESS+ za reševanje materialne prikrajšanosti.
- Za podporo socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe bodo v okviru sektorskih in regionalnih programov dodeljena sredstva v višini najmanj 0,65% ESS+. Potrebna koncentracija bo dosežena z izračunom ustreznega zneska v preglednici poddimenzij ECB+.
Poleg tega jih bodo financirali:
a) Ukrepi TDM za obvladovanje socialno-ekonomskih posledic prehoda, kar je pomembna prednostna naloga in zahteva posege za prilagoditev in razvoj usposobljenosti človeških virov v poklicih in panogah, ki so vključeni v splošno diverzificirano gospodarsko načrtovanje, ki ga izvaja program DAM.
b) ukrepi TAME, ki se osredotočajo na kratkoročno zgodnje vključevanje (sprejem). Največjo možno sinergijo programov NSRO s Skladom za azil, migracije in vključevanje, Skladom za notranjo varnost in Skladom za integrirano upravljanje meja si bomo prizadevali doseči predvsem prek nacionalnega koordinacijskega organa, dvojnemu financiranju pa se bomo izognili z enotnim sistemom upravljanja in nadzora ter interoperabilnostjo integriranih informacijskih sistemov za spremljanje intervencij. Zlasti v zvezi s sinergijo cilja politike 4 s ciljem TAME bo cilj TAME financiral predvsem zgodnje intervencije socialnega vključevanja s poudarkom na osebah, ki živijo v strukturah prvega sprejema, medtem ko bo NSRO financiral predvsem srednje-/dolgoročne intervencije socialnega vključevanja YTX ter oseb z migrantskim ozadjem.
c) Ukrepi ETHAUS za razvoj novih znanj in spretnosti ter izboljšanje delovnih pogojev na področju družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega modrega gospodarstva.
d) intervencije EKSRP za podporo socialnemu vključevanju, zmanjševanju revščine in gospodarskemu razvoju na podeželju. Kombinirani ukrepi, ki se lahko nanašajo na podporo novim kmetijskim podjetjem, krepitev spretnosti, ustanavljanje novih kmetov in krepitev kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, se ne štejejo za potrebne.
Na področju kulture si bomo prizadevali za sinergijo s programom Ustvarjalna Evropa (tako na ravni nepovratnih sredstev kot na ravni pobud, kot so npr: Evropska dediščina, kulturne prestolnice, nagrade za kulturno dediščino in nagrade za arhitekturo).
Tematska osredotočenost
Možnosti politike 4. OP in glavni pričakovani rezultati za ESRR in ESS+
Bolj socialna Grčija z naložbami v človeške vire in zagotavljanjem enakega dostopa do kakovostnih storitev in blaga v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic je osrednji cilj intervencij v 4. okvirnem programu. Ključna prednostna naloga je povečanje zaposlenosti človeških virov in izboljšanje zaposljivosti z ukrepi za lažji dostop do trga dela na podlagi individualnih potreb in zmanjšanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem, s poudarkom na NEET 15-29 let, dolgotrajno brezposelnih, brezposelnih z nizkim socialno-ekonomskim in izobrazbenim ozadjem, priseljencih in osebah z mednarodno zaščito ter invalidih.
Preusmeritev aktivnih politik zaposlovanja s postopnim prehodom na nov model izvajanja APZ na nacionalni ravni s stalno razpoložljivimi ukrepi in močno prilagojeno podporo, krepitvijo diagnosticiranja potreb na trgu dela, podporo samozaposlovanju in intervencijami za razvoj spretnosti brezposelnih oseb bo prispevala k doseganju cilja. Razvoj socialnega gospodarstva in socialnega podjetništva se bo spodbujal kot del aktivnih politik zaposlovanja, ki bodo prispevale k socialni in ekonomski vključenosti posameznikov in posameznic iz ranljivih skupin. V ospredju je spodbujanje prilagajanja samozaposlenih, delavcev in podjetij spremembam in aktivnemu staranju ter z intervencijami svetovanja in usposabljanja, ki med drugim upoštevajo zahteve digitalnega in zelenega gospodarstva. Za spodbujanje enakopravne udeležbe žensk pri zaposlovanju bodo izbrani dodatni ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbujanje inovativnih poslovnih modelov. Za obvladovanje izrednih razmer na trgu dela se lahko izvajajo podporni ukrepi.
Poseben poudarek bo namenjen večji varnosti in zdravju pri delu v vseh starostnih obdobjih.
Ključna možnost je povečati udeležbo odraslih v učnem procesu, izboljšati kakovost ter okrepiti ekstravertiranost in ustreznost izobraževanja na vseh ravneh in vseživljenjskega učenja s trgom dela. V tem okviru bo poudarek na uporabi orodij, ki temeljijo na individualiziranih potrebah odraslih, na izboljšanju uspešnosti študentov, zlasti na področju sodobnega znanja in spretnosti, na uporabi novih tehnologij, na krepitvi strokovnega usmerjanja in svetovanja, na izboljšanju kakovosti študijskih programov in na krepitvi učinkovitosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V tej smeri se na nacionalni ravni usklajujejo strateški okviri, ki se razvijajo tako za poklicno izobraževanje in usposabljanje kot za izobraževanje na vseh ravneh, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi spremljali, ocenjevali in pregledovali razvoj spretnosti ter obravnavali vprašanje predvidevanja in prilagajanja potreb po spretnostih glede na trg dela in za vsa življenjska obdobja. Poleg tega sta v ospredju izboljšanje uspešnosti ter krepitev enakega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh, zlasti za prikrajšane skupine, ter njegovega dokončanja.
Prednostni nalogi sta tudi vzpostavitev in nadgradnja infrastrukture in opreme na podlagi ugotavljanja potreb ter zagotavljanje kakovosti storitev z izboljšanjem upravljanja na vseh ravneh, krepitvijo avtonomije in dokončanjem nacionalnega ogrodja kvalifikacij.
Nadgradnja in posodobitev institucij in mehanizmov socialne solidarnosti je ključna možnost za aktivno vključevanje, zmanjšanje dohodkovne neenakosti, tveganja revščine s poudarkom na zmanjšanju revščine otrok, socialne izključenosti ter diskriminacije na podlagi spola in drugih diskriminacij.
Ukrepi v tej smeri so zagotavljanje večjega dostopa do kakovostnih osnovnih in socialnih dobrin in storitev, ukrepi za odpravo izobrazbene in stanovanjske segregacije najbolj ranljivih skupin prebivalstva, vključno z otroki, ter razvoj družinskih in skupnostnih storitev oskrbe.
Hkrati se pričakuje, da bodo posodobitev in vzpostavitev infrastrukture socialnega varstva na podlagi ugotovljenih potreb ter rekreacija, turizem in kultura okrepili razvoj, socialno vključevanje in socialne inovacije.
Spletna stran Naložbe ESRR v turizem in kulturo upoštevali bodo dobro počutje obiskovalcev, spoštovali naravno in kulturno okolje ter z integriranim in celostnim pristopom zagotavljali socialno-ekonomski razvoj in konkurenčnost destinacij in podjetij.
Strateška izbira je spodbujanje deinstitucionalizacijskih ukrepov in prehoda iz institucionalne oskrbe v družinsko in skupnostno oskrbo za otroke in invalide ter socialnega vključevanja državljanov marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, priseljenci in osebe z mednarodno zaščito, z obravnavo diskriminacije, nevarnih stanovanj in njihovega vključevanja v izobraževanje.
Institucionalna krepitev socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe za večjo in znatno udeležbo pri ukrepih na področju izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja ostaja strateška možnost.
Katoliško zdravstvo pokritost kot osnovno možnost zahteva PHY kot središče zdravstvene mreže v skupnosti, poudarek na preventivi v okviru aktivnega in zdravega staranja, institucionalizirano oskrbo ranljivih in dovzetnih skupin s prispevkom h gospodarski in socialni zaščiti. Prednostne naloge so prav tako duševno zdravje s poudarkom na otrocih in starejših ter preprečevanje aklimatizacije, nadgradnja usposobljenosti človeških virov, nove storitve dolgotrajne oskrbe, prilagajanje storitev, infrastrukture in človeškega kapitala geografskim, populacijskim posebnostim, e-zdravje, obravnava zdravstvenih groženj na podlagi kartiranja potreb. Ohranjanje rezultatov se krepi z naložbami v sistem nujne medicinske pomoči, posebne postelje, rehabilitacijo, strukture javnega zdravja.
Digitalni preoblikovanje, izboljšanje upravljanja in vodenja storitev, prispevajo k univerzalnemu dostopu do kakovostnih storitev v učinkovitejšem sistemu. Trenutna zdravstvena kriza poudarja, da je varovanje javnega zdravja temelj socialne in gospodarske kohezije, in je izziv za razvoj odpornosti.
V programih evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) so predvideni zdravstveni ukrepi.
Koristne povezave
- Organ za usklajevanje in spremljanje ukrepov ESS (EYSEKT) http://www.esfhellas.gr/en/Pages/default.aspx
- Sporazum o partnerstvu za razvojni okvir - ESPA https://www.espa.gr/en/Pages/default.aspx
- Programi - razpisi za financiranje https://www.espa.gr/el/Pages/Proclamations.aspx
- Konferenca o rasti NOVI PARTNERSKI SPORAZUM 2021-2027: tematska zasedanja || 16.6 https://www.youtube.com/watch?v=Gj_m5HZlGyo
Podpora HELPDESK
Sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil pomoč, ne moreta biti odgovorna zanje.
Podpora HELPDESK